SA - Pikapolonica

    predstavitev projekta01

    Projekt v SKLOPU 1 »Pikapolonica«  prinaša novo dimenzijo v razmišljanju o omejenosti planeta in naravnih zakonih, ki bi jih morali bolj upoštevati pri načrtovanju dejavnosti v prostoru, tako pri zasnovi novih izdelkov kot storitev, pri čemer v reševanje sodobnih družbenih izzivov vključuje dolgotrajno brezposlelne. Izziv, ki ga prikazujemo v projektu je, da se na območju Ormoža in Ptuja nahaja velik naravni park, to so Ormoške lagune in Ptujsko jezero, kje so zaščiteni habitati, kjer izumirajo mnoge rastlinske in živalske vrste, med njimi tudi avtohtona sedempika pikapolonica. Izziv je ključna usmeritev obeh območij, to je trajnostni turizem in z njim povezane številne možnosti, kamor bi se lahko vključile osebe ciljne skupine socialne aktivacije. Že v osnovi rešujemo problem te ciljne skupine z njihovo vključenostjo v program, ki omogoča pridobitev socialnih in delovnih kompetenc skozi zagotavljanje dostopnih, raznolikih in kakovostnih programov socialne aktivacije, ki udeležencem zagotavlja celostno obravnavo in rešitev specifičnih težav, ki osebo uvrščajo med prejemnike DSP in jo postavljajo pod prag revščine. Tema projekta Pikapolonica omogoča vključenost različnih profilov ljudi, z različno stopnjo izobrazbe, z različno motivacijo in različnimi sposobnostmi, željami, pričakovanji in interesi. Vsi produkti in storitve, ki bodo nastali v izvedbenem modulu, ki bo potekal na obeh lokacijah v Ormožu in na Ptuju, bodo pripomogli k dvigu funkcionalnih kompetenc in bodo prispevali k izboljšanju socialne vključenosti udeležencev in k povečanju njihovih zaposlitvenih možnosti.

    Namen izvajanja 5-tih programov v sklopu projekta Pikapolonica je okrepiti socialno vključenost udeležencev, povečanje njihovih zaposlitvenih možnosti, dvig motivacije in krepitev obstoječih ter pridobitev novih socialnih in funkcionalnih kompetenc za učinkovito spopadanje z ovirami, ki tem osebam preprečujejo vstop na trg dela in jih posledično vodijo v socialno izključenost in življenje pod pragom revščine. Za ciljno skupino bodo  v Modulu I, to je v uvodnem modulu izvedeni vodeni pogovori v skupini, delavnice in predavanja ter delo v manjših skupinah z treningi socialnih in komunikacijskih veščin z namenom na navajanje na vsakodnevno rutino, funkcioniranje v skupini, spodbujanje integracije udeležencev v socialno okolje, dvig motivacije in spodbujanje osebnostne rasti.

    Projekt Pikapolonica bo potekal enako v vseh 5 programih na obeh lokacijah, saj je narava izvedbenega  modula projekta takšna, da zahteva ciklus 8  mesecev, tako da bo vsaka skupina imela možnost izvedbe celotne izvedbe projekta v izvedbenem modulu. Osebe, ki se ne bodo vključile na učno prakso k zunanjim delodajalcem, bodo vključene v izvajanje učne prakse v projekt, ki bo na atraktivni način prikazal vzrejo pikapolonic in izdelave izdelkov – produktov pod novo blagovno znamko LadyBugSA, ki jo bomo skupaj razvili. Projekt Pikapolonica vsebuje aktivnosti za dvig socialnih in funkcionalnih spretnosti in veščin s poudarkom na aktivnostih za dvig delovne usposobljenosti ciljne skupine. S projektom na obeh lokacijah pristopamo z novo, inovativno idejo, ki omogoča večjo kakovost življenja ne le udeležencem, ampak širši skupnosti; pri kmetovanju je namreč mogoče namesto škropiv uporabiti koristne organizme, ki jih lahko množično gojimo, to pa je lahko nova priložnost vključitve in zaposlitve ciljne skupine. Pomembno je izobraževanja širše javnosti o koristnosti in pomenu ohranjanja domorodnih vrst pikapolonic in drugih žuželk. Navdušuje mlajše generacije, da na zabaven in poučen način skrbijo za okolje in živali ima velik pomen, saj s tem navdušuje tudi ciljno skupino. S tem namenom bomo vzpostavili sistematično gojenje eno izmed naših vrst, sedempiko polonico in zanje bomo izdelovali učno-vzgojne terarije. V njih bodo lahko posvojitelji sami vzgojili odrasle pikapolonice iz ličink. Pikapolonice so kot plenilci listnih uši in drugih manjših žuželk in organizmov dobra naravna zamenjava insekticidom za kmetijstvo. Odrasla pikapolonica namreč lahko v svojem življenju, ki traja približno leto, poje več kot 4 tisoč uši. Ličinke so še bolj požrešne – na dan ena požre do 100 uši. V 4 do 5 tednih, kolikor traja ta stadij, lahko torej ena poje več kot 800 uši. Zato ni popolnoma nič čudnega, da v Evropi in po svetu že vrsto let obstajajo podjetja, ki se ukvarjajo izključno z gojenjem koristnih organizmov, med drugim tudi pikapolonic, in to samo z namenom nadomestitve nevarnih škropiv, tako da naš projekt v bližnji prihodnosti prinaša zanimive ideje tudi za številne druge. Delovanje strokovne in multifunkcionalne skupine: Strokovno skupino v Ormožu sestavljata dr. Marinka Vovk in Mateja Žerjav, uni. dipl. ing. Dr. Vovkova ima domače in mednarodne reference s področja socialnega podjetništva in dela z ranljivimi skupinami, saj je leta 2011 sodelovala pri razvoju zakonodaje na področju vključevanja ranljivih skupin na trg dela. Leto kasneje je prva v Sloveniji kot modelni pristop registrirala socialno podjetje in tako naredila prvi korak v smeri razvoja tega sektorja. Je strokovna vodja dolgega programa socialne aktivacije v projektu Grajska kavarniška popravljalnica, ki je primer dobre prakse za izvajanje tovrstnih projektov. Statistično je bil projekt, ki sicer še poteka, uspešno realiziran s 55% pozitivnimi izhodi na trg dela. Zato ima izkušnje z izvajanjem projekta in bo skrbela tudi za njegovo vodenje, koordiniranje in upravljanje. Ima opravljen strokovni izpit za poučevanje kemije in biologije, tako da bo vzreja pikapolonic potekala pod njenim strokovnim vodstvom. Mateja Žerjav ima reference s področja dela z mladimi, prostovoljstva in dela na dopolnilni dejavnosti, kar bo pripomoglo k prenosu izkušenj za udeležence. Njena vključenost v različna področja dela in prostovoljstvo ji prinaša izkušnje, ki jih bo lahko uporabila v strokovni skupini. V podporni ekipi bo Senada Škrijer, ki je že doslej sodelovala pri izvajanju prgrama socialne aktivacije in ima tehnična znanja in veščine za uspešno izvajanje projekta. Strokovna skupina bo v okviru aktivnosti vodenja programa vzpostavila multidisciplinarni tim, katerega stalni član bo strokovnjak s področja duševnehga zdravja, po potrebi tudi strokovnjak s področja odvisnosti. Na rednih mesečnih sestankih se bodo vključevale tudi KSA in drugi strokovnjaki, glede na prepoznane potrebe osebe.

    Na Ljudski univerzi Ptuj bomo v ekipo vključili izkušene strokovnjakinje za področje dela z ranljivimi ciljnimi skupinami, ki imajo zaključena raznolika usposabljanja, za seboj številne izvedene delavnice, predavanja, svetovanja, individualna srečanja – vse z namenom motivacije oseb ter krepitve njihovih temeljnih kompetenc, s poudarkom na socialni kompetenci, kompetenci samoiniciativnosti in podjetnosti ter tudi na kompetenci sporazumevanja v maternem jeziku. To bosta Mateja Hlupič ter Simona Pučko s strani zaposlenih ter Mateja Murko kot zunanja strokovnjakinja, ki bo predvsem doprinesla na področju spodbujanja oseb k spremembi načina življenja, motiviranosti za manjhne korake, ki osebi un družini predstavljajo velike premike ter večja ambicioznost do podjetnosti na področju kmetijstva, ekologije, skrbi za zdravje in zdrave prehrane. Reference Mateje Hlupič in Simone Pučko so navedene v nadaljevanju razpisne dokumentacije.

    Rezultati programa SA- Pikapolonica:

    • povečan dostop na trg dela ciljnim skupinam zaradi sodelovanja v programu SA
    • zagotovljen izhod za najmanj 25% ciljne skupine, ki bodo pridobili kompetence, ki jih bodo približale vstopu na trg dela
    • povečan delež in dvig motivacije z aktivnostmi projekta Pikapolonica za izboljšanje funkcionalnih spretnosti za aktivno reševanje socialnih problematik in izzivov,
    • doprinos projekta Pikapolonica k aktivnostim za opolnomočenje udeležencev za vstop na trg dela
    • povečan delež oseb iz ciljne skupine, ki se bodo po zaključku programa SA aktivno vključili v iskanje zaposlitve, usposabljanje, pridobivanje kompetenc
    • vzpostavljena nova storitev vzgoje pikapolonic v terariju za potrebe ozaveščanja o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti in razvoja podjetniških dejavnosti, ki se jih lahko loti vsak brez finančne investicije
    • vzpostavljena visoka učna greda in kmečki vrt na lokaciji Ormoške lagune in Kmetija – Ptuj z namenom uporabe pikapolonic v učne  prikaze naravnih sistemov, ki delujejo brez kemizacije, kjer aktivno sodelujejo uporabniki SA
    • vzpostavljena nova blagovna znamka LadyBugSA za novo linijo izdelkov po principu designa pikapolonice s sinergijsko dejavnostjo  atraktivnih izdelkov lokalne izdelave
    • vzpostavljeno sodelovanje z  deležniki in pridruženimi partnerji dolgega programa
    • izboljšanje kakovosti življenja za vsaj 300 oseb v lokalnem okolju,
    • vključitev 3 oseb po zaključku programa v različne programe CPU
    • okrepljeno povezovanje med deležniki za izvajanje SA – mreža SA

    Glede na to, da je na svetu ogromna uporaba različnih  pesticidov in da se celotno okolje kemizira, je potrebno ozaveščati o pomenu sonaravnih sistemov, ki temeljijo na logiki narave, kjer  ima vsako živo bitje svojo funkcijo. Absolutno nam primanjkuje odgovornih potrošnikov, ki jim ni vseeno, kakšno hrano kupijo zase in za svojo družino, prav tako podjetij, ki bi izhajale iz sonaravnih produktov in omogočale zavedanje o omejenosti planeta Zemlja. Zato je naš program SA zagotovo pomemben prispevek ciljnim skupinam, da si pridobijo socialne kompetence, nove delovne spretnosti, znanja in veščine, ki bodo povečale njihovo kakovost življenja in  zaposlitveni potencial na področjih, ki so lahko tržne niše za Slovenijo. Vzgoja pikapolonic za vrtove, njive, torej za vrtičkarje in ekokmete prihodnosti predstavlja učni pristop zavedanja, da v naravi kemizacija povzroča resne težave, ki se jim moramo znati izogniti oz. najdi druge alternative, ki so trajnostne in zato manj dobičkonosne. Socialno podjetje CPU že v osnovni viziji podjetja uresničuje okoljske in družbene probleme na podjetniški način, kjer imajo priložnost ranljive skupine. Ljudska univerza Ptuj pa s prenosom znanja in iskanja priložnosti za vsakega posameznika omogoča, da oseba implementira ideje v prakso in tako  skupaj s socialnim podjetjem CPU vzpostavljata novo priložnost za posameznika, kjer je pomembna osredotočenost za lastno odgovornost, za aktivno vključenost v družbo, saj lahko vsak bodisi na trgu dela ali v socialni vključenosti najde priložnost, da uresniči svoje cilje in postane srečnejši. To je tudi osnovni namen projekta Živa sreča–pikapolonica, ki simbolizira srečo, ki jo bodo v aktivni vključenosti in občutku pomembnosti začitili uporabniki, kar jih bo zaznamovalo k motovaciji  za spremembe načina življenja. Njihovo stanje bomo spremljali tudi po zaključku programa, zato bodo z vključitvijo v program začutili, da jih nekdo potrebuje in da so del družbe, kot pikapolonica del ekosistema.

    Skladnost projekta s ciljem prednostne usmeritve OP EKP 2014-2020

    Projekt Pikapolonica je skladen s prednostjo osjo 9: Socialna vključenost in zmanjševanje tveganje revščine: omogoča aktivno vključevanje, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter opolnomočenje za približevanju trgu dela. Zaradi doseganja rezultata specifičnega cilja projekta z izvajanjem programa projekta, udeleženci pridobivanju na znanju in veščinah za kakovostnejše življenje, hkrati pa izboljšujejo socialne in delovne kompetence, kar neposredno prispeva k njihovi boljši kakovosti življenja in posledično k zmanjševanju revščine.

    Doseganje rezultata specifičnega cilja prednostne naložbe

    Projekt Pikapolonica je po aktivnostih dispergiran na različna področja, ki omogočajo razvoj veščin in znanj za pestro skupino udeležencev, tako po interesu, motivaciji, starostni strukturi in kreativnosti. Vsem bo skupno sporočilo, da pikapolonice prinašajo srečo in ta simbolika bo za udeležence izbira področij, kamor se bodo želeli aktivno vključiti. Projekt tako omogoča aktivno vključitev v izvedbenem modulu skozi projektni pristop, ki omogoča pridobitev znanj in veščin za pripravo projekta in projektnih učinkov. Za namen ohranjanja biotske raznovrstnosti je ključnega pomena večja okoljska osveščenost za varovanje narave in virov. Zato bo projektni pristop omogočil pridobivanje veščin in znanj ter povečal motivacijo za vključitev pri pripravi in vzdrževanju domačega vrta, visokih gred, kakor tudi atraktivna in enostavna vzreja pikapolonic v terarijih za domači vrt. Praktična dejanja za ohranjanje biodiverzitete in avtohtone sedem-pike pikapolonice, bodo omogočila razvoj socialnih veščin in spretnosti, dvig funkcionalnih kompetenc na področju varstva narave in samooskrbe, varstva pri delu, uporaba  setvenega koledarja, kompetence na področju poznavanja naravnih ciklov biocenoze, kjer bodo spremljali prehrano pikapolonic z listnimi ušmi. Opazovanje narave, ptic, živali v ormoških lagunah in ob Dravi na Ptuju prispeva h krepitvi samopodobe, hkrati pa zavedanja pomena ohranjanja narave in pozitivnega odnosa družbe do živega sveta. Uporaba pikapolonic na domačem vrtu in vključevanje javnosti v poznavanje delovanja ekosistema ter povezava z eko kmeti prinaša razvoj kompetenc na področju zdravja, osebnih financ, organizacije dela. Celovit program na temo Pikapolonica omogoča tudi pridobivanje praktičnih veščin in znanj  z motivacijskimi delavnicami za razvoj novih trajnostnih in tržno zanimivih idej, ki lahko omogočijo samozaposlitev ali hitrejše približevanju trga dela,. Tako bodo udeleženci vključeni v praktične pekovske delavnice izdelave in peke pikapolonic v namen rojstnodnevnih presenečenj po metodi lokalne & zdrave izdelave za otroke in odrasle, kar lahko postane nova tržna niša. Vzpostavljene bodo delavnice strojnega in ročnega šivanja tekstilnih izdelkov z blagovno znamko »pikapolonica«, ki bo vključevala različne tekstilne izdelke v obliki in designu pikapolonic (torbe, rute, dekorativni izdelki, varčevalniki, pustne maske.. itd., za dvig funkcionalnih kompetenc, ki lahko nekomu z motivacijo predstavlja izziv za zaposlitev.  Za bolj ročno spretne bodo potekale delavnice za izdelavo pikapolonic iz papirja za socialne igre in voščilnice, ki so vedno aktualne. Pridobitev IT kompetenc udeležencev bo omogočala spremljanje izvajanja posameznih delavnic in pripravo portfelja. Udeleženci programov bodo z vključitvijo v program socialne aktivacije pridobili znanja in informacije, ki vodijo k rešitvi socialnih stisk in težav, hkrati pa bodo pridobili na osebnostnem razvoju in krepitvi moči in motiviranosti za ponovno aktivacijo na trgu dela. Vključitev v program Pikapolonica bo zlasti v izvedbenem modulu omogočila pridobitev spretnosti in znanj ter kompetenc ter željo za zaposlitev. Vključitev v učna prakso pri zunanjih delodajalcih, ki so tudi deležniki projekta, bo še dodatno omogočala pridobivanje delovnih in socialnih kompetenc, ki so ključnega pomena za opolnomočenje za približevanju trgu dela.

    O PIKAPOLONICAH

    Polonice (znanstveno ime Coccinellidae) so družina hroščev, v katero uvrščamo okoli 5.000 danes živečih opisanih vrst žuželk. To so najprepoznavnejše žuželke med kukujoidi, predvsem na račun živobarvnih pikapolonic, ki so splošno znane po tem, da plenijo žuželke, ki zajedajo na kulturnih rastlinah. Vendar pa nimajo vse polonice pikastega vzorca, zaradi česar je »polonica« ustreznejše ime za predstavnike družine Coccinellidae.

    Vsebina

    • Telesne značilnosti
    • Življenje
    • Ekologija
    • Sistematika in evolucija
    • Viri
    • Zunanje povezave

    Telesne značilnosti

    Polonica z iztegnjenimi krili
    V splošnem so polonice hrošči s telesom kroglaste oblike, pri katerih je glava ob pogledu od zgoraj deloma zakrita pod ščitom (pronotum) oprsja. Izjema so le predstavniki rodov Coccidula in Rhyzobius, katerih telo je podolgovato. Obustne okončine so izoblikovane v grizalo, poleg njih pa so na glavi še kratke kijaste tipalnice in normalno razvite sestavljene oči. Na zunaj so lahko zelo podobne lepencem (hroščem iz družine Chrysomelidae), od katerih jih najzanesljiveje ločimo po stopalcih nog. Ta so pri polonicah v osnovi zgrajena iz štirih členov, vendar je tretji člen zelo majhen, tako da so na zunaj vidni le trije členi. Noge so sicer zelo kratke, pogosto se jih od zgoraj sploh ne vidi. Vzorec na pokrovkah je lahko listast, pikast ali enobarven. Je zelo variabilen in oblika ter barva nista zanesljiva znaka za določanje vrst polonic.
    Ličinke so podolgovate, poraščene z mnogo majhnimi trni. Pogosto imajo živobarvne črte ali pike. Njihove obustne okončine so prav tako preoblikovane v grizalo.

    Življenje

    pikapolonica 02Ličinka

    Samica izleže jajčeca v skupinah po nekaj deset in jih nalepi na rastlino. Med njimi so tudi neoplojena jajčeca, ki predstavljajo rezerven vir hrane za ličinke. Število neoplojenih jajčec v skupini je večje, kadar je plena malo.[1] V roku enega tedna se izležejo ličinke, ki se pričnejo prehranjevati z drugimi manjšimi žuželkami. Stadij ličinke traja okoli dva tedna, nato se žival zabubi (buba je nepremična) in preobrazi v odraslo žival.
    Živa barva odraslih živali sporoča plenilcem, da so polonice neužitne. Ob napadu namreč iz nožnih sklepov izločajo smrdečo hemolimfo, ki vsebuje oljnat rumenkast toksin in s tem odvrne napadalca. Temu pojavu pravimo refleksna krvavitev (avtohemoragija).
    Nekatere vrste se pozimi iz krajev z zmernim podnebjem selijo v toplejše kraje, druge pa tvorijo velike roje, ki hibernirajo na ustreznem mestu, največkrat pod lubjem ali v rastlinskem opadu. Ponekod lahko ti roji predstavljajo nevšečnost, kadar rinejo v človeška bivališča. V krajih z zmernim podnebjem se letno izmenjata ena ali dve generaciji.

    Ekologija

    pikapolonica 03Polonica jé listno uš

    Skoraj vse vrste so plenilske, prehranjujejo se z drugimi žuželkami z mehkim zunanjim skeletom. Najbolj so znane po tem, da požrejo veliko število listnih uši, tako ličinke kot odrasle živali. Ob velikih populacijah listnih uši se lahko tudi polonice zelo namnožijo.
    Pogosto jih uporabljajo kot sredstvo za biološko kontrolo škodljivcev v vrtovih in na poljih, v ta namen so določene vrste polonic načrtno naseljevali na ta območja. Eden najuspešnejših primerov biološke kontrole škodljivcev sploh je bila naselitev polonice vrste Rodolia cardinalis v kombinaciji z zajedavsko muho za kontrolo invazivnega kaparja, ki je delal škodo v nasadih citrusov v Kaliforniji. Vendar pa lahko pride pri tovrstnih poskusih tudi do težav, saj se naseljene polonice prehranjujejo tudi z drugimi žuželkami, poleg tega pa lahko izrinejo avtohtone vrste polonic. Zaradi koristi za človeka je v mnogih kulturah razširjena vraža, da polonice prinašajo srečo.
    Sistematika in evolucija
    Fosilnih ostankov polonic je malo, najzgodnejši so primerki iz jantarja, ki ga datirajo v terciar, zaradi česar je preučevanje sistematike družine težavno. Po trenutno veljavni klasifikaciji delimo družino na 7 poddružin, te pa nadalje na okoli 360 rodov.
    V Sloveniji poznamo okoli 60 vrst polonic, vendar pa je ta skupina žuželk na Slovenskem slabo raziskana in je število vrst verjetno višje. Najbolj prepoznavni med njimi sta pikapolonica (sedempikčasta polonica, Coccinella septempunctata) in dvopikčasta polonica (Adalia bipunctata).

    Viri

    pikapolonica 04
    Pravkar izlegle ličinke

    https://sl.wikipedia.org/wiki/Polonice

    1. Perry & B. Roitberg (2005). "Ladybird mothers mitigate offspring starvation risk by laying trophic eggs". Behavioral Ecology and Sociobiology. 58: 578–586.

    Activation Workers’ Perceptions of Their Long-term Unemployed Clients’ Attitudes towards Employment

    Abstract

    The Work Programme's use of severe social security benefit sanctions reflects British coalition ministers’ belief that many people on out-of-work benefits do not want a job. While a substantial empirical literature has repeatedly demonstrated that in fact unemployed benefit claimants possess the same work values as the employed and that the vast majority want paid work, it has ignored some conservative authors’ pleas to consider the views and experiences of people who work with the unemployed. Forty employees of agencies contracted to help unemployed people into employment were interviewed in summer 2011. Respondents had spent an estimated combined total of 147,000 hours in the presence of people who have claimed Jobseeker's Allowance (JSA) for over six months. Most said that between a quarter and half of their present clients did not want employment. This finding does not contradict existing research, given that most JSA claimants re-enter employment within six months. However, all forty agreed that many others remained unemployed because they were choosy in the jobs they were willing to undertake, and, most strikingly, respondents overwhelmingly endorsed the view that a ‘dependency culture’ exists in households and neighbourhoods that have experienced joblessness for several generations.


    Kontakt

    CPU d.o.o., SO.P.

    Vrazova 9
    2270 Ormož
    Tel.: +386 31 689 920,
    E-naslov: ormoz@cpu-reuse.com

    Prevod / Jezik

    slhrenfrdeit

    Facebook