Socialno podjetništvo

Vizija Centra ponovne uporabe

Postati vodilno socialno podjetje na področju krožnega gospodarstva. Z vključevanjem ranljivih skupin izkazovati družbeno in okoljsko odgovornost. Okoljske in družbene  probleme reševati na podjetniški način ob sodelovanju lokalnega okolja.

Poslanstvo

Zaposlovanje težje zaposljivih oseb in njihova integracija v družbeno okolje ter trg dela. Zunaj organizacije iskati ne le stranke, ampak tudi dejavnike uspeha. Iskati inovativne zamisli za reševanje problemov sodobne družbe in pomagati drugim razumeti, zakaj morajo biti te zamisli uresničene.

Temeljni strateški cilj CPU d.o.o., so.p. je produkcija inovativnih izdelkov za namene izboljšanja življenja ljudi s posebnimi potrebami, vključevanje težje zaposljivih oseb nazaj na trg dela preko zagotavljanja dejavnosti ponovne uporabe in na ta način zagotoviti boljšo kakovost življenja.  Naš cilj je zagotavljati zaposlitev tistim skupinam ljudi, ki so zaradi specifične oviranosti oziroma okoliščin (gospodarskih, ekonomskih, političnih, socialnih) manj konkurenčni na trgu delovne sile in reševati izzive sodobnega potrošništva, ki povzroča ogromne količine odvečnih izdelkov, ki za nas predstavljajo surovine za izdelovanje “retro” opreme.

Pomen našega socialnega podjetja tipa B je ustvarjanje novih, potrebnih, tržno zanimivih izdelkov z nizkim ekološkim odtisom, ki so izdelani izključno po principu “reuse”, torej brez obremenjevanja okolja in porabe novih surovin z možnostjo uporabe v namene izboljšanja kakovosti življenja za ljudi s posebnimi potrebami.

Zakonodajni okvir za delovanje Centra ponovne uporabe

DIREKTIVA 2008/98/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 19. 11. 2008 O ODPADKIH določa obvezno izvajanje ponovne uporabe in uporabo odpadkov kot virov, pri čemer je ponovna uporaba na drugem mestu pet-stopenjske lestvice ravnanja z odpadki, takoj za preprečevanjem nastajanja odpadkov.

Kot socialno podjetje opravljamo družbeno koristno dejavnost na področju izdelave izdelkov iz rabljene opreme (ponovna uporaba virov in razvoj zelene ekonomije, pravičnejša trgovina in oblikovanje ter promocija “zelene” cene, posledično ohranjanje narave, varstvo okolja...). Ustvarjamo nova delovna mesta za skupine ljudi, ki so ranljive in imajo manjše možnosti zaposlovanja (starejši delavci, iskalci prve zaposlitve, Romi, bivši kaznjenci, bivši uporabniki drog, osebe s posebnimi potrebami ipd.). Zakon o socialnem podjetništvu za socialna podjetja predvideva finančne spodbude. V Evropi socialna ekonomija ustvarja 10 % (ali okoli 9 milijonov) delovnih mest in prispeva okoli 10 % k evropskemu družbenemu proizvodu.

Naš cilj je zagotavljati zaposlitev tistim skupinam ljudi, ki so zaradi specifične oviranosti oziroma okoliščin (gospodarskih, ekonomskih, političnih, socialnih) manj konkurenčni na trgu delovne sile in reševati probleme sedanjega časa in prihodnosti (naraščajoče staranje) ter izzive sodobnega potrošništva, ki povzroča ogromne količine odpadkov, ki za nas predstavljajo surovine. Transformacija rabljene opreme z dodano vrednostjo, ki jo imajo retro izdelki s pozitivnim učinkom na kakovost življenja naša tržna priložnost, najprej v Sloveniji, po 5 letih pa tudi v tujini.

Mreža centrov ponovne uporabe deluje kot socialno podjetje Mrežno delovanje centrov ponovne uporabe omogoča enoten razvoj in mednarodno delovanje v okviru članstva mreže RREUSE, izmenjavo in kroženje izdelkov med centri, enotno trženje in promocijo, skupno notranjo reverzno logistiko, pridobivanje večjih naročil, izvajanje naročil glede na specializacijo kadrov, izvajanje usposabljanja, zaposlitvene in poklicne rehabilitacije, izvajanje družbeno koristnih del, možnost vključevanja prostovoljcev ter vključevanje ranljivih skupin. S pridobljenimi okoljevarstvenimi dovoljenji za enote CPU, ki delujejo v okviru zbirnih centrov, je omogočeno sodelovanje s pravnimi osebami in potrjevanje evidenčnih listov za izvajalce javnih služb, s čimer se izkazuje doseganje ciljev ponovne uporabe na nacionalnem nivoju in nivoju EU.

__________

S 1. januarjem 2012 se je začel uporabljati Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP). Cilj socialnega podjetništva je krepitev družbene solidarnosti in kohezije, spodbujanje sodelovanja ljudi in prostovoljnega dela, krepitev inovativne sposobnosti družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, zagotavljanje dodatne ponudbe proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvijanje novih možnosti zaposlovanja, zagotavljanje dodatnih delovnih mest ter socialna integracija in poklicna reintegracija najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela.

Kot je zapisal Nobelov nagrajenec za mir (2006) Muhammmad Yunus v knjigi “Socialno podjetništvo za svet brez revščine”, je socialno podjetje nova oblika gospodarske dejavnosti, ki sledi drugim ciljem, ne povečevanju dobička.

S čem se lahko ukvarjamo socialna podjetja?
Socialna podjetja se lahko v celoti posvečamo razreševanju družbenih in okolijskih problemov. Pri tem socialno podjetje ni dobrodelna organizacija, ampak podjetje, ki mora ustvarjati in prodajati svoje izdelke in storitve na trgu, pokrivati vse lastne stroške in hkrati dosegati postavljeni družbenokoristni cilj. Socialna podjetja lahko dejavnosti socialnega podjetništva opravljamo na področjih:

  • podpornih storitev za socialna podjetja.

  • socialnega varstva,
  • družinskega varstva,
  • varstva invalidov,
  • znanosti, raziskovanja, izobraževanja in vzgoje,
  • zagotavljanja in organiziranja mladinskega dela,
  • varstva in promocije zdravja,
  • zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnost,
  • posredovanja zaposlitve osebam iz 6. člena tega zakona, vključno z dejavnostjo zagotavljanja dela takšnih delavcev drugemu delodajalcu,
  • ekološke proizvodnje hrane,
  • ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja in zaščite živali,
  • spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije,
  • turizma za osebe, ki jim življenjske razmere onemogočajo ali ovirajo dostop do turističnih storitev, na način, ki spoštuje vrednote trajnosti, dostopnosti in solidarnosti (socialni turizem),
  • trgovine za socialno ogrožene osebe (socialna trgovina) ter trgovine, ki zagotavlja prodajo proizvodov majhnih proizvajalcev iz gospodarsko najbolj nerazvitih okolij na temelju etičnih, preglednih in enakopravnih poslovnih razmerij med proizvajalci in trgovcem, usmerjenih predvsem v zagotavljanje možnosti pravičnega plačila proizvajalcev in s tem njihovega preživetja (pravična trgovina) ter trgovine s storitvami in proizvodi iz dejavnosti socialnega podjetništva,
  • kulture, tehnične kulture in ohranjanja kulturne, tehnične in naravne dediščine,
  • amaterskega športa in telesne kulture, katere namen je rekreacija in socializacija,
  • reševanja in zaščite,
  • spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti,
  • podpornih storitev za socialna podjetja.

V socialno podjetništvo se lahko vključimo nepridobitne pravne osebe, ki izpolnjujemo načela:

  • avtonomne pobude – so ustanovljene na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev,
  • nepridobitnega namena ustanovitve – namen njihove ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička,
  • opravljanja dejavnosti v javnem interesu – ustanovljene pretežno z namenom trajnega opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela,
  • prostovoljnosti delovanja – člani v njih delujejo prostovoljno,
  • neodvisnosti – pri upravljanju so samostojne,
  • tržne naravnanosti – s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu pretežno poslujejo po tržnih zakonitostih,
  • vključevanja prostovoljskega dela – praviloma vključujejo prostovoljsko delo,
  • enakopravnosti članstva – posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani po načelu en član – en glas, neodvisno od deleža vloženega kapitala;
  • sodelovanja deležnikov pri upravljanju – v odločanje vključujejo tudi deležnike,
  • neprofitnosti delovanja – premoženje, dobiček in presežke prihodkov nad odhodki uporabljajo za namene socialnega podjetništva in druge nepridobitne namene, delitev dobička ali presežkov prihodkov pa ni dopustna ali je omejena,
  • preglednosti poslovanja – zagotavljajo preglednost finančnega poslovanja in notranje nadzorstvo nad materialnim in finančnim poslovanjem,
  • javno koristnega delovanja – trajno delujejo v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti.

V socialnih podjetjih se bodo zaposlovali predvsem:

  • brezposelne osebe z zmanjšano možnostjo zaposlitve zaradi upada delovnih sposobnosti, ki izhajajo iz telesnih, duševnih ali psihičnih okvar
  • dolgotrajno brezposelne osebe
  • invalidi
  • iskalci prve zaposlitve
  • brezposelne osebe nad 55 let starosti
  • brezposelni pripadniki romske skupnosti
  • brezposelne mladoletne osebe brez zaključenega osnovnega ali nižjega poklicnega izobraževanja
  • težje zaposljive osebe

Socialno podjetje mora v prvem letu trajno zaposlovati najmanj enega delavca, nato pa najmanj dva; drugo leto delovanja mora imeti iz socialnega podjetništva najmanj 40 odstotkov vseh prihodkov, nato pa vsaj polovico.

Delitev dobička načeloma ni dovoljena

Temeljni motiv delovanja socialnega podjetja je njegova neprofitnost. Delitev dobička ni dovoljena, razen izjemoma, pa še takrat morajo delež dobiti delavci. Olajšave za ta podjetja bodo opredeljene v drugih zakonih.

Osnovni pogoj delitve je delitev delavcem, ki mora biti izvedena hkrati z delitvijo članom in upravi v skupnem deležu, ki ne sme presegati 20 odstotkov vsega ustvarjenega dobička ali presežka prihodka v določenem letu, pri čemer je v predlogu potrebno upoštevati tudi zakonsko opredeljeno posredno delitev dobička, ko je:

  • izplačevanje nagrad odgovornim osebam, članom uprave ali drugih organov ali delavcem;
  • izplačevanje plač v višini, ki za več kot za 30 odstotkov presega izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, določene s kolektivnimi pogodbami za posamezne dejavnosti razen, če ta znesek ne dosega minimalne plače ali če socialno podjetje izkaže potrebe po specifičnih poklicih;
  • izplačevanje povračil stroškov, ki presegajo zneske, določene z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom

Kako do statusa so.p.?

Prvo socialno podjetje v Sloveniji, Center ponovne uporabe – CPU d.o.o., SO.P., je bilo vpisano v register 13. 03. 2012. Kot nepridobitna pravna oseba EKO-TCE d.o.o. smo pridobi status socialnega podjetja z vpisom v register, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Za pridobitev statusa smo k vlogi priložili:

  • akt o ustanovitvi oziroma temeljni akt socialnega podjetja, ki opredeljuje nepridobitni namen ustanovitve pravne osebe CPU d.o.o., So.p. in način uresničevanja drugih načel, kot je opredelitev odgovornih oseb, nadzornih organov, vključenost deležnikov v poslovanje, način zaposlovanja in vključevanje prostovoljcev ter opredelitev načina vodenja poslovnih knjig, razpolaganja s premoženjem in porabe presežkov, kot tudi določitev pogoje statusnega preoblikovanja socialnega podjetja in razpolaganje s premoženjem socialnega podjetja v primeru prenehanja.
  • sklep ustanovitelja nepridobitne pravne osebe EKO-TCE d.o.o., da namerava ustanoviti socialno podjetje.

Pri tem ZSocP omogoča prenos dela obstoječe dejavnosti pravne osebe na novoustanovljeno socialno podjetje le v primeru, da v novem podjetju odpre nova delovna mesta za svoje presežne delavce. Socialnega podjetja ne morejo ustanoviti politične stranke, invalidska podjetja pa le v primeru, da niso v postopku prisilne poravnave ali stečaju in imajo poravnane vse dospele davčne obveznosti in prispevke za socialno varnost delavcev.

Več: Zakon o socialnem podjetništvu (https://www.uradni-list.si/1/content?id=102703)

 

Naše spletno mesto uporablja piškotke za boljše delovanje. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo POLITIKO PIŠKOTOV

EU Cookie Directive Module Information