Posvet - Grajska kavarniška popravljalnica kot družbena sprememba vrednotenja virov

 

GRAJSKA KAVARNIŠKA POPRAVLJALNICA KOT DRUŽBENA SPREMEMBA VREDNOTENJA VIROV

CASTLE COFFE REPAIR AS SOCIAL CHANGE EVALUATION OF RESOURCES

 

Dr. Marinka VOVK1

Ajda PIRŠ, mag. ekon.1

 

Center ponovne uporabe, Vrazova ulica 9, Ormož

http://www.cpu-reuse.com/

POVZETEK

Trenutno stanje in razvojne trende v evropskih državah se ocenjuje kot netrajnostne in nepravične, predvsem z vidika držav v razvoju in prihodnjih, bolj številčnih generacij sveta. Nesorazmerno visoka poraba (zlasti neobnovljivih) naravnih virov in okoljskih storitev v gospodarsko razvitih državah namreč zmanjšuje možnosti prihodnjih generacij za zadovoljevanje njihovih potreb, nepravična pa je tudi v luči nezadovoljenih osnovnih potreb sedanje svetovne večine. Vprašanje pravične delitve naravnih virov in planetarnih ekosistemskih storitev prinaša v mednarodno politiko 21. stoletja nove izzive, ki jih bo moral spremljati tudi prenos težišča s kvantitativnih na kvalitativne prvine razvoja v okviru trajnostne razvojne paradigme. Tudi lokalne skupnosti se bodo morale zavedati odgovornosti in obvez do drugih delov sveta in prihodnjih generacij, da bi ne le v strategijah in političnih dogovorih, ampak tudi v praksi odigrale ključno vlogo pri udejanjanju trajnostnega razvoja. Nacionalni program varstva okolja in njegov dialog z lokalnimi skupnostmi zato predstavlja pomemben vidik okoljskega upravljanja in sodelovanja deležnikov.

Ključne besede:

Lokalna skupnost, okoljsko upravljanje, socialna aktivacija, ponovna uporaba

ABSTRACT:

The current situation and development trends in European countries are considered unsustainable and unfair, especially from the point of view of developing countries and future generations of the world. The disproportionately high use of (especially non-renewable) natural resources and environmental services in economically developed countries reduces the potential of future generations to meet their needs, and is also unfair in the light of the unsatisfied basic needs of the current world majority. The issue of the fair distribution of natural resources and planetary ecosystem services brings new challenges to the international politics of the 21st century, which should also be accompanied by the transfer of the center of gravity from the quantitative to the qualitative elements of development within a sustainable development paradigm. Local communities will also have to be aware of the responsibilities and commitments to other parts of the world and future generations, not only in strategies and political arrangements, but also in practice, play a key role in the implementation of sustainable development. The National Environmental Protection Program and its dialogue with local communities therefore represent an important aspect of environmental governance and stakeholder engagement.

Key words:

Local community, environmental management, social activation, reuse

1 POSLOVNI MODEL TRAJNOSTNEGA LOKALNEGA RAZVOJA

Pregled dejanskega stanja v evropskih državah na začetku 21. stoletja pokaže, da sta poraba naravnih virov in okoljskih storitev nesorazmerno visoki in že dolgo ne povzročata zgolj lokalnih in regionalnih okoljskih problemov, temveč tudi globalne. Sočasno se v globalnih primerjavah evropske države izkažejo za razmeroma uspešne pri zagotavljanju višjega materialnega standarda in kakovosti življenja, kar se kaže v daljšanju pričakovane dolžine življenja, dvigu izobrazbene ravni, napredku na področju medicine in znanosti ipd. Paradigma trajnostnega razvoja nam nalaga, da pri tehtanju obsega in resnosti različnih razvojnih problemov sočasno primerjamo dosežke na ekonomskem, socialnem in okoljskem področju.. V preteklem desetletju se je indeks človekovega razvoja uveljavil kot pomemben barometer sprememb človekove blaginje, čeprav ima tudi številne omejitve in pomanjkljivosti. Tako ne vključuje posameznih vidikov politične svobode, socialne varnosti in pravičnosti, kakovosti življenjskega okolja in podobno. Kljub temu predstavlja pomembno orientacijo pri sprejemanju političnih odločitev in spremljanju napredka pri doseganju socialnoekonomskih ciljev. A navkljub velikim koristim za posameznike, podjetja, družbo in okolje, ekonomija delitve (še) ne igra svoje prave vloge. Izraz socialna aktivacija se je v socialnopolitičnih dokumentih nekaterih evropskih držav (npr. Nizozemska, Danska, kasneje še Nemčija in Norveška) začel pojavljati od sredine 90-ih let prejšnjega stoletja naprej. Gre za pristop, ki se je razvil iz policy prakse kot odgovor za izzive, s katerimi se soočajo sodobne evropske države, predvsem veliko število dolgotrajno brezposelnih in težko zaposljivih oseb z različnimi kombinacijami težav in tveganj, med njimi migranti in njihovi družinski člani, ki ostajajo slabo integrirani v družbo, mladi osipniki, odvisniki, sebe s težavami v duševnem zdravju, brezdomci in podobno. Gre za populacij, ki je (dolgo)trajno odvisna od socialnih transferov, hkrati vse bolj pasivna in izključena iz družbenega dogajanja, na drugi strani pa njeno nezadovoljstvo občasno kulmira v družbenih nemirih z močno socialno noto (Inštitut za socialno varstvo, 2015). Zato morajo lokalne skupnosti razviti nove poslovne modele in jih udejanjati preko nacionalnih programov.

Poslovni modeli za lokalno gospodarstvo, je glavni namen lokalnega gospodarstva zadovoljevanje potreb svojih udeležencev, medtem ko je namen svetovnega gospodarstva zadovoljiti njihove potrebe. Tako izrazito drugačni cilji povzročajo različna pravila. Upravne strukture se na vseh ravneh razširijo in upravljajo pravila svetovnega gospodarstva. Za lokalna gospodarstva je veliko manj. Vendar pa je na voljo več tipov. Med njimi so politični sveti, različni klubi in kooperative za hrano, družino, izobraževanje, stanovanja itd.

Strukture upravljanja za lokalna gospodarstva določajo pravila, po katerih imajo člani skupnosti, soseske in podeželska območja na voljo več možnosti, da se lahko odločijo za izpolnjevanje svojih potreb prek lokalnih virov. V resnici takšno "upravljanje pravil" olajša razvoj poslovnega modela znotraj lokalnega gospodarstva, ki vodi dva temeljna procesa lokalizacije:

  • vključevanje vseh stopenj dodane vrednosti iz točke potrošnje nazaj na mesta pridelave
  • izkoriščanje sredstev in sredstev skupnosti, ne da bi se zanašali na zunanje financiranje

Kombinacija teh dveh procesov pod okriljem strukture lokalne uprave daje soodvisnim lokalnim podjetjem in podpornim organizacijam konkurenčno prednost, da prevladajo nad svojimi svetovnimi partnerji pri izpolnjevanju potreb članov skupnosti. Poleg tega imajo člani možnost, da z učinkovitim upravljanjem portfeljev zmanjšajo gospodarsko uhajanje, reinvestirajo svoja sredstva in obdržijo ključne vire v skupnosti. Ta kolektivna prizadevanja so torej temelj trajnostnega lokalnega gospodarskega razvoja. Spodnji diagram ponuja drug način za ogled teh kritičnih medsebojnih razmerij.

 Slika 1: Model trajnostnega lokalno ekonomskega razvoja.

Vir: sustainlocalecondev.tumblr.com

2 PROGRAM SOCIALNE AKTIVACIJE KOT MODEL LOKALNEGA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

Direktiva o odpadkih 2008/98/ES je že utrla pot novemu mišljenju pri ravnanju z odpadki. Vzpostavlja razširjeno odgovornost proizvajalca (člen 8) ter opisuje močne in inovativne dejavnike za trajnostno proizvodnjo, pri tem pa upošteva cel življenjski krog proizvodov. Države članice so pozvane, da sprejmejo zakonodajne ali nezakonodajne ukrepe za okrepitev ponovne uporabe ter preprečevanja, recikliranja in drugih postopkov predelave odpadkov. Proizvajalce bi bilo treba spodbujati k sodelovanju pri vzpostavljanju sprejemnih mest za izrabljene proizvode. Sodelujejo lahko pri ravnanju z odpadki in za to dejavnost sprejmejo finančno odgovornost. Podatki o tem, kateri proizvod je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati, bodo javno dostopni. Sprejeti bodo ustrezni ukrepi za spodbujanje zasnove proizvodov, s katero bi zmanjšali njihov vpliv na okolje ter nastajanje odpadkov med proizvodnjo in poznejšo uporabo. Taki ukrepi bi lahko spodbujali razvoj, proizvodnjo in trženje proizvodov, ki jih je mogoče večkrat uporabiti, so tehnično dolgotrajni in po izrabi primerni za okoljsko sprejemljivo odstranjevanje. Ekonomska kriza je močno vplivala na trg dela (gospodarstva so se na krizo odzvala z zmanjševanjem plač in ukinjanjem delovnih mest). Posledično se je v Sloveniji v času krize povečalo število prejemnikov denarne socialne pomoči. Socialni transferji preprečujejo absolutno revščino, vendar ne omogočajo izhodov iz brezposelnosti.

Socialna aktivacija kot odgovor na nespoštovanje omejenosti virov

Osnovni namen socialne aktivacije je pomagati (zelo) dolgotrajno brezposelnim in dolgotrajnim prejemnikom socialnih transferov z različnimi kompleksnimi težavami in okoliščinami, da razrešijo sovje težave in se (ponovno) aktivno vključijo v družbo in če je le mogoče tudi v zaposlitev. Gre torej za pristop, ki naslavlja problematiko zelo dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov DSP, ki imajo različne kompleksne socialne in zdravstvene probleme, so v ranljivih situacijah, pogosto marginalizirani in socialni izključeni (ne integrirani v družbeno življenje in družbene sisteme), ter so zaradi svojih situacij in lastnosti težko zaposljivi, hkrati pa tudi pasivni in pogosto nemotivirani za življenjske spremembe oziroma spremembe vedenjskih vzorcev. S socialno aktivacijo je pomembno zajeti tudi posameznike in družine, si so zaradi spleta življenjskih in objektivnih (zaposlitvenih) okoliščin že dalj časa brezposelni in/ali v denarnih stiskah (tudi prezadolženi) in so torej v ranljivih situacijah, zaradi katerih jim grozi zdrs v socialno izključenost (Inštitut za socialno varstvo, 2015). Program Socialne aktivacije bo od leta 2017 in do leta 2022 sofinanciran s strani RS in Evropskega socialnega sklada, vsebuje vzpostavitev celovitega modela socialne aktivacije ter razvoj kvalitetnih in dostopnih programov. Pri projektu socialne aktivacije je ključno sodelovanje koordinatorjev socialne aktivacije, centrov za socialno delo in uradov za delo. Centri za socialno delo in uradi za delo predstavljajo enotno vstopno točno za vse, ki se želijo vključiti v programe socialne aktivacije. Na področju cikličnega kroženja virov predstavlja model lokalnega trajnostnega razvoja, ki se izvaja v okviru socialne aktivacije pomembno vlogo tako na področju ohranjanja virov, socialnih in okoljskih kazalnikov.

3 GRAJSKA KAVARNIŠKA POPRAVLJALNICA ZA RAZVOJ SOCIALNEGA KAPITALA

S programom socialne aktivacije Grajska kavarniška popravljalnica bomo ciljnim skupinam z izvedbo obveznih petih modulov ponudili dostopne, raznolike in aktualne zelene vsebine, ki bodo prispevale k polno močenju ciljnih skupin za približevanje trgu dela. Z dejavnostjo ponovne uporabe, ki jo izvajamo, bomo z grajsko kavarniško popravljalnico ustvarili novo tržno nišo za izhode iz programov, kar bo priložnost za razvoj socialnih veščin in spretnosti, dvig funkcionalnih kompetenc za vključenost v družbo, pridobitev znanj in informacij, ki vodijo k razrešitvi socialnih stisk in težav, ki pogosto spremljajo stanje dolgotrajne brezposelnosti. Vključevanje korakov z dodano vrednostjo - funkcija upravljanja s pravili - teče od točke potrošnje do proizvodnih točk, medtem ko uporaba sredstev in sredstev skupnosti - funkcija upravljanja s sredstvi - prehaja od identifikacije in lokacije do vključitve v infrastrukturni projekt in portfelj podjetij. Vključenost udeležencev v te procese omogoča hkratni razvoj lokalne skupnosti. V programu bomo razvili širok spekter strokovnih storitev, potrebnih za izpolnjevanje nalog in dokončanje dejavnosti, povezanih z upravljanjem pravil, funkcionalnostjo poslovnih ekosistemov in upravljanjem okolja. Socialno mreženje in inovacije, ki zaznamujejo upravljanje z okoljem in viri ter podjetništvo in komercializacija, ki izhajajo iz upravljanja s pravili, tvorijo ozadje za izvedbo transakcij, ki jih postavljamo kot nov model sodelovanja med socialnim podjetjem, javnimi podjetji in nevladnimi organizacijami. Nov poslovni model, ki ga mora vključevati tudi NPVO poleg zagotavljanja zdravega lokalnega gospodarstva povzroči manjše transakcijske stroške, notranje ali zunanje, da bi zadostili potrebam prebivalcem kot svetovno gospodarstvo. To je preprosto zato, ker je trajnost skupnosti v rokah tistih, ki tam živijo. V njihovem interesu je upravljati vire in uporabljati ter razvijati lokalne resurse. Nov model trajnostnega lokalnega razvoja tako prinaša nove možnosti v okviru družbeno odgovornega podjetništva:

  • Zadovolji njihove potrebe
  • Ohranja svojo okolje za prihodnje generacije
  • Zagotoviti razumno kakovost življenja
  • Ustvarja trdno podlago za uspešno sodelovanje v svetovnem gospodarstvu

Ti rezultati predstavljajo glavni namen trajnostnega lokalnega gospodarstva in zdravega razvoja, ki ga katalizira in spodbuja socialna aktivacija, ki se izvaja z operacijo Grajska kavarniška popravljalnica in omogoča razvoj socialnega kapitala v lokalnem in širšem okolju.

Diapozitiv8

 

Slika 2: Okvir analize urbanega razvoja na lokalni ravni. Vir: researchgate.net

 

Primer lokalnega razvoja se udejanja z operacijo Centra ponovne uporabe, ki je operacijo razvil na osnovi potrebe po zmanjšanju socialnih težav zaradi nevključenosti ciljnih skupin v skupnost ter potrebe po oživitvi ormoškega gradu, ki je po preselitvi knjižnice ostal prazen, brez vsebin. Zato z operacijo SA vzpostavljamo novo, drugačno, atraktivno in sodobno ponudbo po sistemu »DIY« (do it yourself), ki bo v osnovi aplicirala nov model družbene skupnosti. Dodana vrednost grajske kavarnice bo ravno pristop »naredi sam«, ki bo omogočal aktivno vključenost ljudi in s tem pridobivanje veščin in motivacije za ustvarjanje. Akronim projekta »Kava za dva« pove, da bomo s kavarniško popravljalnico vzpostavljali medgeneracijske stike, ki bodo pripomogli k večji kakovosti življenja zlasti osamljenih ljudi, ki danes nimajo denarja, da bi se družili v gostilnah in bifejih. Zato ostajajo doma, imajo le redko stike s sorodniki in postajajo vedno bolj odtujeni od družbe. Na drugi strani pa imajo bogate izkušnje z tradicionalnimi veščinami, kot so priprava lokalnih dobrot, peka domačega kruha, ročna dela, popravila, obrtna dela itd. Tako bomo z vzpostavljeno kavarniško popravljalnico konkretno prispevali k razvoju novih delovnih mest zaradi nove ponudbe v lokalni skupnosti ter in ohranjanju dediščine z medgeneracijskimi aktivnostmi. Kavarniška popravljalnica bo tako postala mesto druženja in ustvarjanja različnih dobrot in izdelkov, kar bo pritegnilo tako domačine kot turiste. Z novo ponudbo bomo pripomogli k zmanjševanju porabe virov in povezovanju socialnega kapitala, ki je ključen za implementacijo NPVO v vsakem lokalnem okolju. V programu socialne aktivacije bomo usposobili ciljno skupino na področju uporabe lokalnih virov, z izvajanjem učnih in animacijskih delavnic po načelu krožnega gospodarstva, torej brez odpadkov pa udejanjamo trajnostni razvoj tudi za širša okolja.

 

4 ZAKLJUČEK

Preseganje nosilnih zmogljivosti planeta postavlja pred razvite evropske države nalogo, da se osredotočijo na izboljševanje kakovosti življenja znotraj obstoječih oziroma zmanjšanih pritiskov na ekosisteme. Prav izboljšanje tehnologij in zmanjšanje potratnosti življenjskih vzorcev bogate svetovne manjšine bi sprostilo manevrski prostor za revno večino, da nadoknadi svoj socialnoekonomski zaostanek, ki pa bo tudi zaradi predvidene prebivalstvene rasti neobhodno povezan z manjšim ali večjim povečevanjem pritiskov na okolje. Večanje razkoraka med nosilnimi zmogljivostmi in pritiski na okolje utegne v prihodnjih desetlet-jih privesti svet v položaj, ko bo ponudba ekosistemskih storitev toliko zaostajala za povpraševanjem, da bi to utegnilo resno zamajati blaginjo oziroma temeljne dosežke socialnoekonomskega napredka. Zato je vprašanje pravične delitve naravnih virov in planetarnih ekosistemskih storitev resno vprašnje tudi pri zasnovi NPVO, ki mora spremljati prenos težišča s kvantitativnih na kvalitativnih prvin razvoja v okviru trajnostne razvojne paradigme. Tudi lokalne skupnosti se bodo morale zavedati odgovornosti in obvez do drugih delov sveta in prihodnjih generacij, da bi ne le v strategijah in političnih dogovorih, ampak tudi v praksi odigrale ključno vlogo pri udejanjanju trajnostnega razvoja. Družbeno odgovorno podjetništvo prinaša nove zasnove ekonomije v lokalna okolja in nove poslovne modele, ki se udejanjajo v prid sosialnega kapitala, okolja in lokalne ekonomije, kar je temelj implementacije trajnostnega razvoja.

 

5 VIRI

 

Marinka, Vovk (2017). Grajska kavarniška popravljalnica. Operacija za izvedbo programa, Ormož, marec 2017.

 

http://www.cpu-reuse.com/socialna-aktivacija/o-projektu/159-socialna-aktivacija

 

https://www.researchgate.net/figure/Local-knowledge-based-urban-development-analysis-framework_fig3_41125339

 

http://sustainlocalecondev.tumblr.com/post/1088369530/rules-and-choices-for-a-sustainable-local-economy

 

http://www.irssv.si/category-list-potreben-za-bt-slider/741-socialna-aktivacija